Ali so Rimljani vedeli o Japonski?

V času rimskega cesarstva so Parti preprečevali starodavnim Rimljanom, da bi napredovali predaleč na vzhod, ter pred napadalci odločno branili svoje trgovske skrivnosti in ozemlje. Najverjetneje rimska vojska ni nikoli napredovala dlje na vzhod kot do zahodnih provinc Kitajske.

Čeprav je bilo rimsko poznavanje Azije precej omejeno, niso vedeli za Japonsko.

Čeprav so sosednje države Japonsko poznale že na začetku njene zgodovine, jo je Evropa odkrila šele v 16. stoletju, rimski imperij pa je propadel okoli leta 400, torej skoraj tisoč let prej.

Koliko je torej rimski svet vedel o zahodnem in vzhodnem svetu?

Kazalo vsebine

Odkritje rimskih predmetov na Japonskem

天王星, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons

Med nadzorovanimi izkopavanji gradu Katsuren v mestu Uruma na japonski Okinavi so bili odkriti rimski kovanci iz 3. in 4. stoletja našega štetja. Našli so tudi nekaj osmanskih kovancev iz 16. stoletja [1].

Na nekaterih rimskih kovancih je bil doprsni kip rimskega cesarja Konstantina Velikega, priljubljenega zaradi svojih vojaških pohodov in sprejetja krščanstva. To pomeni, da so bili ti kovanci iz Konstantinopla prineseni na 8000 kilometrov oddaljeno otočje Rjukju.

Grad je bil zgrajen približno tisoč let po 4. stoletju in je bil naseljen med 12. in 15. stoletjem. Do leta 1700 je bil grad zapuščen. Zato se postavlja vprašanje, kako so ti kovanci prišli tja.

Ali so rimski trgovci, vojaki ali popotniki dejansko potovali na Japonsko?

V zgodovini ni zapisov o tem, da bi Rimljani odšli na Japonsko. Verjetneje je, da so ti kovanci v neki zbirki ali da so prišli na grad prek trgovinskih povezav Japonske s Kitajsko ali drugimi azijskimi državami.

Povezave z Azijo

Rimljani so neposredno trgovali s Kitajci, prebivalci Bližnjega vzhoda in Indijci. Rimski imperij je obsegal ozemlje, imenovano "Azija", zdaj južni del Turčije.

Rimska trgovina je vključevala izmenjavo zlata, srebra in volne za luksuzno blago, kot so tekstil in začimbe.

V južni Indiji in na Šrilanki je veliko rimskih kovancev, ki kažejo na trgovanje z rimskim svetom. Povsem mogoče je, da so bili rimski trgovci v jugovzhodni Aziji prisotni približno od 2. stoletja našega štetja.

Ker pa kraji v daljnovzhodni Aziji niso neposredno trgovali z Rimom, rimski kovanci niso imeli nobene vrednosti. Rimske steklene kroglice so bile odkrite tudi na Japonskem, v grobišču iz 5. stoletja našega štetja v bližini Kjota.

Neznani avtorji, javna domena, prek Wikimedia Commons

Kitajsko-rimski odnosi so potekali v okviru posredne trgovine z blagom, informacijami in občasnimi potniki med Kitajsko Han in Rimskim cesarstvom. Nadaljevali so se z Vzhodnim rimskim cesarstvom in različnimi kitajskimi dinastijami [6].

Znanje Rimljanov o Kitajcih je bilo precej omejeno na to, da so proizvajali svilo in bili na drugem koncu Azije. Po svileni poti, znani trgovski poti med starim Rimom in Kitajsko, so izvažali velike količine svile.

Konca tega velikega trgovskega omrežja sta zasedli dinastija Han oziroma Rimljani, sredino pa sta zasedla baktrijsko in perzijsko partsko cesarstvo. Ta dva imperija sta varovala trgovske poti in političnim odposlancem kitajske dinastije Han in Rimljanom nista dovolila, da bi prišli drug do drugega.

Trgovina z Bližnjim vzhodom je potekala po kadilni poti, ki je dobila ime po velikih količinah mire in kadila, ki so jih po njej uvozili v Rim. Trgovina je vključevala tudi začimbe, drage kamne in tekstil [2].

Obseg rimskih raziskav na Daljnem vzhodu

Čeprav Rimljani morda niso raziskovali tako daleč kot Japonska, so njihove trgovske poti vodile na Bližnji vzhod, v Indijo, na Kitajsko in v druge regije zahodne Azije.

Številne države (ali vsaj njihova območja) v Zahodni Aziji in na Bližnjem vzhodu so bile del rimskega cesarstva. Izrael, Sirija, Iran in Armenija so bile med drugim vključene v rimsko cesarstvo, prav tako pa tudi deli današnje Turčije.

Rimske trgovske poti so prečkale večji del celinske Azije. Po morskih poteh je potekala trgovina z Bližnjega vzhoda, vključno z mestom Petra v Jordaniji.

Možno je, da so Kitajsko obiskali nekateri grški ali rimski trgovci. Kitajski zapis o rimski diplomatski misiji se najverjetneje nanaša na nekatere rimske trgovce iz Indije, saj so bila darila, ki so jih ti Rimljani podarili, lokalna za Indijo ali Daljni vzhod.

Prvi uradni stiki med Rimom in Kitajsko so se po prvih kitajskih zapisih zgodili leta 166, ko je rimski odposlanec, ki ga je verjetno poslal rimski cesar Antonin Pij ali Mark Avrelij, prispel v kitajsko prestolnico Luoyang.

Trgovinska mreža v Indijskem oceanu je bila le ena od obsežnih trgovskih poti na kratke in srednje razdalje, ki so vključevale več regij ter izmenjevale kulturo in blago. [4]

Kdaj je Japonska postala priljubljena?

Sredozemlje in preostala zahodna Evropa sta z Marcom Polom izvedela za obstoj Japonske okoli 14. stoletja. Do takrat je na Japonsko potovalo le nekaj Evropejcev.

Med 17. in sredino 19. stoletja je bilo na Japonskem dolgo obdobje izolacionizma. Japonska je bila izolirana večji del svetovne zgodovine, predvsem zato, ker je bila otok.

Slika: wikimedia.org

Marco Polo je prepotoval več krajev, kot so Afganistan, Iran, Indija, Kitajska in številne oceanske države v jugovzhodni Aziji. Z njegovo knjigo o potovanjih z naslovom II Milione ali Potovanja Marka Pola so ljudje spoznali številne azijske države, tudi Japonsko [3].

Leta 1543 je kitajska ladja s portugalskimi popotniki priplula na obalo majhnega otoka blizu Kjušuja. To je bil prvi obisk Evropejcev na Japonskem, ki so mu sledili portugalski trgovci. V 16. stoletju so prišli jezuitski misijonarji, ki so širili krščanstvo [5].

Do leta 1859 so imeli Kitajci in Nizozemci izključno pravico do trgovanja z Japonsko, nato pa so Nizozemska, Rusija, Francija, Anglija in Združene države Amerike vzpostavile trgovinske odnose.

Zaključek

Rimljani so poznali več drugih azijskih držav, Japonske pa ne. Evropa je Japonsko spoznala šele v 14. stoletju s potovanji Marka Pola.