Ali so Rimljani vedeli o Ameriki?

Kazalo

Rimljani so svoj imperij razširili daleč naokoli, osvojili Grčijo in se preselili celo v Azijo. Seveda se lahko vprašamo, ali so vedeli za Ameriko in ali so jo obiskali.

Ker ni konkretnih dokazov, da so Rimljani poznali Ameriko, večina zgodovinarjev meni, da niso nikoli stopili v Ameriko. Vendar pa odkritje nekaterih rimskih artefaktov nakazuje, da so verjetno odkrili ameriške celine.

Kazalo vsebine

Rimski artefakti v Ameriki

Po vsej Ameriki, tako v Severni kot v Južni Ameriki, je več nepojasnjenih rimskih artefaktov. Vendar pa te najdbe, ki nimajo uglednih virov za potrditev pristnosti, ne pomenijo, da so Rimljani pristali v Ameriki.

Bolj verjetno je, da so to storili artefakti, ne pa Rimljani.

Nekateri zgodovinarji na podlagi teh nenavadnih najdb domnevajo, da so starodavni pomorščaki obiskali Novi svet veliko pred Kolumbom.

Po podatkih društva Ancient Artifact Preservation Society so rimski meč (na sliki spodaj) odkrili pri brodolomu ladje pri otoku Oak Island južno od Nove Škotske v Kanadi. Našli so tudi piščal rimskega legionarja, delni rimski ščit in rimske skulpture glav [3].

Rimski meč, odkrit v razbitini ladje pri otoku Oak Island

Slika: investigatinghistory.org

Zaradi tega so raziskovalci menili, da so rimske ladje prišle v Severno Ameriko v prvem stoletju ali celo pred njim. Čeprav zgodovina jasno navaja, da je prvi neavtohtoni prebivalec, ki je stopil na celino, bil Kolumb, so vztrajali, da so Rimljani prišli veliko prej.

V jamah na otoku v Novi Škotski so številne stenske podobe prikazovale rimske legionarje, ki so korakali z meči in ladjami.

Izklesali so ga pripadniki ljudstva Mi'kmaq (avtohtono prebivalstvo Nove Škotske) in v jeziku Mi'kmaq napisali približno 50 besed, podobnih tistim, ki so jih stari pomorščaki v preteklosti uporabljali za navtično plovbo.

Tudi grm Berberis Vulgaris, ki je v Kanadi na seznamu invazivnih vrst, so stari Rimljani uporabljali za začinjanje hrane in boj proti skorbutu. To navidezno dokazuje, da so tod zahajali starodavni pomorščaki [2].

Poglej tudi: Kaj je rojstni kamen za 2. januar?

V Severni Ameriki

Po vsej Severni Ameriki je bilo najdenih več rimskih kovancev, ki so bili zakopani predvsem v gomilah domorodnih Američanov in segajo v 16. stoletje. [4] Te najdbe kažejo na evropsko prisotnost pred Kolumbom. Vendar je bila večina teh kovancev podtaknjena kot prevara.

Izkušeni botanik je na starodavni freski v rimskem mestu Pompeji prepoznal ananas in bučo, rastlini, ki izhajata iz Amerike.

Leta 1898 so v Minnesoti odkrili Kensingtonski kamen z napisom, ki je opisoval odpravo Norvežanov (verjetno leta 1300) v današnjo Severno Ameriko.

V Novi Angliji so bili najdeni starodavni keltski artefakti in napisi, ki morda segajo v obdobje 1200-1300 let pred našim štetjem. Kamnite ploščice so bile najdene tudi v Raymondu v New Yorku, North Salemu, Royaltownu in South Woodstocku v Vermontu.

V Južni Ameriki

V brazilskem zalivu Guanabara so odkrili potopljeno ladjo, ki se zdi ostanek starodavne rimske ladje.

V njem je bilo tudi več visokih kozarcev ali terakotnih amfor (ki so jih uporabljali za prevoz oljčnega olja, vina, žita itd.) iz rimskih časov, verjetno iz obdobja med prvim stoletjem pred našim štetjem in tretjim stoletjem našega štetja.

V Južni Ameriki so bili najdeni tudi stari kovanci, najdeni v Venezueli, in rimska keramika iz drugega stoletja našega štetja, odkrita v Mehiki.

V bližini Ria de Janeira so na navpični skalni steni našli napis iz 9. stoletja pred našim štetjem, ki je bil visok 3000 metrov.

V Chichén Itzá v Mehiki so v žrtvenem vodnjaku našli leseno lutko z rimsko pisavo.

Interpretacija znamenj na Pedra da Gávea Bernarda de Azeveda da Silva Ramosa iz knjige Tradiçoes da America Pré-Histórica, Especialmente do Brasil.

Bernardo de Azevedo da Silva Ramos (1858 - 1931), Public domain, via Wikimedia Commons

V začetku 20. stoletja je brazilski gumar Bernardo da Silva Ramos v amazonski džungli našel več velikih skal z več kot 2000 starodavnimi napisi o starem svetu.

Leta 1933 so v kraju Calixtlahuaca blizu Mexico Cityja na pokopališču odkrili majhno izrezljano terakotno glavo, za katero so pozneje ugotovili, da pripada helenistično-rimski umetniški šoli, verjetno iz obdobja okoli leta 200 n. št. [5].

Kljub tem ugotovitvam, ki se nanašajo na avtentičnost, ni ničesar konkretnega, kar bi dokazovalo, da so Rimljani odkrili Ameriko ali celo prišli v Ameriko. Ni nobenega uglednega vira, ki bi potrdil avtentičnost teh ugotovitev.

Koliko sveta so raziskali Rimljani?

Rim se je od manjše mestne države na Apeninskem polotoku leta 500 pr. n. št. do cesarstva leta 27 pr. n. št. razširil daleč naokoli.

Rim je bil ustanovljen okoli leta 625 pred našim štetjem v starodavni Italiji v Laciju in Etruriji. Mestno državo so ustanovili vaščani Lacija, ki so se združili z naseljenci z bližnjih gričev kot odgovor na vdor Etruščanov [1].

Rim je do leta 338 pr. n. št. popolnoma obvladoval Apeninski polotok in se širil tudi v republikanskem obdobju (510-31 pr. n. št.).

Poglej tudi: Top 15 simbolov raznolikosti s pomeni

Rimska republika je osvojila Italijo do leta 200 pr. n. št. V naslednjih dveh stoletjih je osvojila Grčijo, Španijo, severno Afriko, velik del Bližnjega vzhoda, oddaljeni otok Britanijo in celo današnjo Francijo.

Po osvojitvi keltske Galije leta 51 pred našim štetjem je Rim razširil svoje meje zunaj Sredozemlja.

Na vrhuncu imperija so obkrožali Sredozemsko morje. Ko so postali imperij, so preživeli še 400 let.

Do leta 117 n. št. se je rimski imperij razširil na večino Evrope, severno Afriko in Malo Azijo. 286 n. št. se je imperij razdelil na vzhodni in zahodni imperij.

Rimsko cesarstvo okoli leta 400 n. št.

Cplakidas, javna domena, prek Wikimedia Commons

Mogočni rimski imperij se je takrat zdel skoraj neustavljiv. Vendar je leta 476 n. št. eden največjih imperijev propadel.

Zakaj Rimljani ne bi prišli v Ameriko

Rimljani so lahko potovali na dva načina: s pohodom in z ladjo. Pohod v Ameriko bi bil nemogoč, prav tako pa najverjetneje niso imeli dovolj naprednih ladij, da bi lahko potovali v Ameriko.

Čeprav so bile rimske vojaške ladje za tisti čas precej napredne, potovanje 7.220 km od Rima do Amerike ne bi bilo mogoče. [6]

Zaključek

Čeprav se zdi teorija, da so Rimljani pristali v Ameriki pred Kolumbom, mogoča, saj je bilo v Ameriki najdenih toliko rimskih artefaktov, ni nobenih konkretnih dokazov.

To pomeni, da Rimljani niso poznali niti Severne niti Južne Amerike, niti jih niso obiskali. Vendar so bili eden najmočnejših imperijev in so se do svojega propada razširili na več celin.

David Meyer

Jeremy Cruz, strasten zgodovinar in pedagog, je ustvarjalni um za očarljivim blogom za ljubitelje zgodovine, učitelje in njihove učence. Z globoko zakoreninjeno ljubeznijo do preteklosti in neomajno predanostjo širjenju zgodovinskega znanja se je Jeremy uveljavil kot zaupanja vreden vir informacij in navdiha.Jeremyjevo potovanje v svet zgodovine se je začelo v otroštvu, ko je vneto požiral vsako zgodovinsko knjigo, ki mu je prišla pod roke. Navdušen nad zgodbami starodavnih civilizacij, ključnimi trenutki v času in posamezniki, ki so oblikovali naš svet, je že od malih nog vedel, da želi to strast deliti z drugimi.Po končani formalni izobrazbi iz zgodovine je Jeremy začel kariero učitelja, ki je trajala več kot desetletje. Njegova predanost spodbujanju ljubezni do zgodovine med svojimi učenci je bila neomajna in nenehno je iskal inovativne načine, kako pritegniti in pritegniti mlade ume. Ker je prepoznal potencial tehnologije kot močnega izobraževalnega orodja, se je posvetil digitalnemu svetu in ustvaril svoj vplivni zgodovinski blog.Jeremyjev blog je dokaz njegove predanosti, da naredi zgodovino dostopno in privlačno za vse. S svojim zgovornim pisanjem, natančnim raziskovanjem in živahnim pripovedovanjem zgodb vdahne življenje dogodkom iz preteklosti, bralcem pa omogoči, da se počutijo, kot da so priča zgodovini, ki se je odvijala prednjihove oči. Ne glede na to, ali gre za redko znano anekdoto, poglobljeno analizo pomembnega zgodovinskega dogodka ali raziskovanje življenj vplivnih osebnosti, so njegove očarljive pripovedi pridobile predane privržence.Poleg svojega bloga je Jeremy dejavno vključen tudi v različna prizadevanja za ohranjanje zgodovine, pri čemer tesno sodeluje z muzeji in lokalnimi zgodovinskimi društvi, da bi zagotovil, da so zgodbe naše preteklosti zaščitene za prihodnje generacije. Poznan po svojih dinamičnih govorniških nastopih in delavnicah za kolege učitelje, si nenehno prizadeva navdihniti druge, da se poglobijo v bogato tapiserijo zgodovine.Blog Jeremyja Cruza služi kot dokaz njegove neomajne predanosti, da bo zgodovino naredil dostopno, privlačno in pomembno v današnjem hitrem tempu sveta. S svojo neverjetno sposobnostjo, da bralce popelje v osrčje zgodovinskih trenutkov, še naprej spodbuja ljubezen do preteklosti med zgodovinskimi navdušenci, učitelji in njihovimi željnimi učenci.