Pomembna mesta v srednjem veku

Srednji vek je obdobje od propada rimskega cesarstva v 5. stoletju do začetka renesanse v 15. stoletju.

Čeprav je bil Daljni vzhod središče kulture in trgovine, so študije o srednjem veku običajno omejene na zgodovino Evrope. Čeprav je bilo največje mesto na svetu v tistem času na Kitajskem, smo pozornost usmerili na pomembna evropska mesta v srednjem veku.

V zgodnjem srednjem veku v Evropi ni bilo samoupravnih držav, zato je imela Cerkev v regiji ključno vlogo, saj je papež na primer leta 800 imenoval Karla Velikega za vodjo Svetega rimskega cesarstva.

Z osvajanjem ozemelj so nastajala mesta, ki so postala pomembna trgovska središča, medtem ko so nekatera starodavna mesta propadala in razpadala.

Navedli smo šest pomembnih mest v srednjem veku.

Kazalo vsebine

1. Konstantinopel

Konstantinopel, prvotno antično mesto Bizanc, je dobil ime po rimskem cesarju Konstantinu in je bil prestolnica zaporednih cesarstev, vključno z rimskim, latinskim, bizantinskim in otomanskim cesarstvom.

Mesto, ki je veljalo za zibelko krščanstva, je slovelo po veličastnih cerkvah, palačah, kupolah in drugih arhitekturnih mojstrovinah, pa tudi po mogočnih obrambnih utrdbah.

Kot vrata med Evropo in Azijo ter Črnim in Sredozemskim morjem je Konstantinopel v srednjem veku dosegel veliko blaginjo in kljub številnim vojskam ostal stoletja nedotaknjen.

Leta 1204 pa je mesto padlo v roke križarjev, ki so ga opustošili in sprožili zaton, ki je trajal vse do konca srednjega veka, ko je Konstantinopel leta 1453 prešel pod nadzor Osmanskega cesarstva.

2. Benetke

Benetke z mrežo otokov in lagun so nastale šele po propadu rimskega cesarstva. V zgodnji zgodovini je v mestu živelo le malo prebivalcev, ki pa so se povečali, ko so v 6. stoletju številni ljudje, ki so bežali pred napadalnimi Langobardi, poiskali varnost. Benetke so postale mestna država, neodvisna republika in so bile več stoletij najbogatejša in najboljvplivno središče v Evropi.

Beneška republika je vključevala otoške in lagunske Benetke, širitev mesta na celino, nato pa s samostojno pomorsko močjo še večino dalmatinske obale, Krf, številne egejske otoke in otok Kreto.

Benetke, ki ležijo na severnem koncu Jadranskega morja, so nadzorovale trgovino proti vzhodu, v Indijo in Azijo, ter z Arabci na vzhodu. Pot z začimbami, trgovina s sužnji in trgovski nadzor nad velikim delom bizantinskega cesarstva so ustvarili ogromno bogastvo med beneškimi plemiči, ki je doseglo vrhunec v visokem srednjem veku.

Poleg tega, da so bile Benetke komercialno, trgovsko in finančno središče, so slovele tudi po proizvodnji stekla, ki je od 13. stoletja delovalo na območju Murana. Proti koncu srednjega veka so Benetke postale tudi središče evropske industrije za proizvodnjo svile, kar je še povečalo bogastvo mesta in njegovo mesto kot pomembno središče srednjeveške Evrope.

3. Firence

Michel Wolgemut, Wilhelm Pleydenwurff (besedilo: Hartmann Schedel), javna domena, via Wikimedia Commons

Firence so bile v času rimskega cesarstva cvetoča provincialna prestolnica, nato pa so jih stoletja zasedali tujci, med njimi Bizantinci in Langobardi, preden so v 10. stoletju postale uspešno kulturno in trgovsko središče.

V 12. in 13. stoletju so Firence postale eno najbogatejših in najvplivnejših evropskih mest, tako gospodarsko kot politično. Kljub političnim sporom v mestu med vplivnimi družinami je mesto še naprej raslo. V njem je bilo sedež več bank, med drugim tudi banke vplivne družine Medičejcev.

Firence so celo kovale lastne zlate in srebrne kovance, ki so bili splošno sprejeti kot močna valuta in so mestu pomagali nadzorovati trgovino v regiji. Angleški kovanec florin je dobil ime po florentinski valuti.

Firence so imele tudi cvetočo industrijo volne in v tem zgodovinskem obdobju se je več kot tretjina prebivalstva ukvarjala s proizvodnjo volnenega tekstila. Volneni cehi so bili v Firencah najmočnejši in so skupaj z drugimi cehi nadzorovali civilne zadeve v mestu. Ta teoretično demokratična oblika lokalne oblasti je bila edinstvena v sicer fevdalni Evropi, vendar je bila nazadnjeprepovedana v 16. stoletju.

4. Pariz

Olivier Truschet, graver (?)Germain Hoyau, oblikovalec (?), Public domain, via Wikimedia Commons

Do 10. stoletja je bil Pariz provincialno mesto z majhnim pomenom, vendar je pod Ludvikom V. in Ludvikom VI. postal dom kraljev, pridobil na veljavi in pomembnosti ter postal najbolj naseljeno mesto v Zahodni Evropi.

Zaradi geografske lege mesta ob sotočju rek Sene, Marne in Oise se je mesto bogato oskrbovalo s hrano iz okoliških območij. Prav tako je lahko vzpostavilo aktivne trgovske poti z drugimi mesti, pa tudi z Nemčijo in Španijo.

Kot obzidano mesto je Pariz v srednjem veku nudil varen dom številnim priseljencem iz drugih delov Francije in od drugod. Kot sedež vlade je imel tudi veliko uradnikov, pravnikov in upraviteljev, zato so v mestu nastajala učna središča, fakultete in univerze.

Velik del umetnosti srednjeveške Evrope je bil osredotočen na pariško skupnost kiparjev, umetnikov in strokovnjakov za izdelavo vitražev, ki so se uporabljali v takratnih katedralah in palačah.

Kraljevi dvor je privlačil plemiče, ki so si v mestu zgradili razkošna domovanja, kar je ustvarilo velik trg za luksuzno blago ter povpraševanje po bančništvu, finančnih storitvah in posojilodajalcih.

Katoliška cerkev je imela zelo pomembno vlogo v pariški družbi, imela je v lasti veliko zemlje ter bila tesno povezana s kraljem in vlado. Cerkev je zgradila pariško univerzo, v srednjem veku pa je bila zgrajena tudi prvotna katedrala Notre Dame. Ustanovljena sta bila tudi dominikanski red in templjarski vitezi, ki so svoje dejavnosti osredotočili v Parizu.

Sredi 14. stoletja sta Pariz opustošila dva dogodka: bubonska kuga, ki je v dvajsetih letih štirikrat prizadela mesto in pomorila deset odstotkov prebivalstva, ter stoletna vojna z Anglijo, med katero so Pariz zasedli Angleži. Veliko prebivalcev je zapustilo Pariz, mesto pa je začelo okrevati šele po srednjem veku in začetku renesanse.

5. Gent

Gent je bil ustanovljen leta 630 n. št. na sotočju dveh rek, Lysa in Šelde, kot sedež opatije.

V zgodnjem srednjem veku je bil Gent majhno mesto s trgovskim delom, v središču katerega sta bili dve opatiji, vendar so ga v 9. stoletju oplenili Vikingi in si ga opomogli šele v 11. stoletju. Vendar je dvesto let cvetel.V 13. stoletju je Gent, zdaj mestna država, postal drugo največje mesto severno od Alp (za Parizom) in večji od Londona.

V Gentu so dolga leta vladale premožne trgovske družine, vendar so postajali trgovski cehi vse močnejši in v 14. stoletju je imela v državi moč bolj demokratična oblast.

Regija je bila idealna za ovčjerejo, zato je proizvodnja volnenih tkanin postala vir blaginje mesta. To se je razvilo do te mere, da je imel Gent prvo industrializirano območje v Evropi in je uvažal surovine iz Škotske in Anglije, da bi zadovoljil povpraševanje po svojih izdelkih.

Med stoletno vojno se je Gent postavil na stran Angležev, da bi zaščitil njihove zaloge, vendar je to povzročilo konflikt v mestu, ki je bilo prisiljeno spremeniti zvestobo in se postaviti na francosko stran. Čeprav je mesto še naprej ostalo tekstilno središče, je doseglo vrhunec svojega pomena, Antwerpen in Bruselj pa sta postala vodilni mesti v državi.

6. Cordoba

V srednjem veku je Cordoba tri stoletja veljala za največje mesto v Evropi. Njena vitalnost in edinstvenost sta izhajali iz raznolikosti prebivalstva - muslimani, kristjani in judje so harmonično živeli v mestu z več kot 100.000 prebivalci. Bila je prestolnica islamske Španije, velika mošeja pa je bila delno zgrajena v 9. stoletju in razširjena v 10. stoletju, kar se je odražalorast Cordobe.

Kordoba je privabljala ljudi iz vse Evrope iz različnih razlogov - zaradi zdravniških posvetov, učenja od njenih učenjakov ter občudovanja njenih razkošnih vil in palač. Mesto se je ponašalo s tlakovanimi cestami, uličnimi svetilkami, skrbno urejenimi javnimi prostori, senčnimi terasami in vodnjaki.

Gospodarstvo je v 10. stoletju doživelo razcvet, saj so usposobljeni obrtniki izdelovali kakovostne izdelke iz usnja, kovine, ploščic in tekstila. Kmetijsko gospodarstvo je bilo neverjetno raznoliko, saj so Mavri prinesli sadje vseh vrst, zelišča in začimbe, bombaž, lan in svilo. Medicina, matematika in druge znanosti so daleč pred ostalo Evropo in utrdile položaj Cordobe kot središčaučenje.

Žal je moč Kordobe v 11. stoletju propadla zaradi političnih bojev, mesto pa je leta 1236 dokončno padlo pod krščanskimi vpadi. Njegova raznolikost je bila uničena in počasi je propadalo, kar se je obrnilo šele v sodobnem času.

Druga mesta srednjega veka

Vsaka razprava o pomembnih mestih v srednjem veku bo vključevala različne vrste mest. Izbrali smo šest zgornjih zaradi njihove edinstvene, a pomembne vloge. Nekatera, kot je London, so imela v srednjem veku regionalni pomen, vendar so svoj najpomembnejši položaj dosegla v novem veku. Druga, kot je Rim, so v srednjem veku že propadala. Čeprav njihovega zgodovinskega pomena ni mogočeje treba zanikati, da so bila manj pomembna kot nedavno ustanovljena mesta.

Viri

• //en.wikipedia.org/wiki/Constantinopel
• //www.britannica.com/place/Venice/History
• //www.medievalists.net/2021/09/most
• //www.quora.com/What-is-the-history-of-Cordoba-during-the-Middle-Ages

Naslovna slika: Michel Wolgemut, Wilhelm Pleydenwurff (besedilo: Hartmann Schedel), javna domena, prek Wikimedia Commons