Od kod so prišli Mavri?

Mavri je širok izraz, ki so ga Evropejci v srednjem veku uporabljali za muslimane na Iberskem polotoku in v severni Afriki. Med letoma 711 in 1492 so muslimani iz Afrike vladali na Iberskem polotoku, to je na območju današnje Portugalske in Španije.

Mavri so bili raznolika skupina ljudi, ki so izvirali iz regije Magreb v severni Afriki.

Čeprav se je izraz "Mavri" večinoma uporabljal za Berbere in druge skupine ljudi iz pokrajine Mauretanija v starem Rimu [1], so Evropejci v srednjem veku to besedo uporabljali za vse muslimane, vključno s severnoafriškimi Berberi, Arabci in muslimanskimi Evropejci.

Kazalo vsebine

Vse, kar morate vedeti o izrazu "Moor"

Izraz "Maur" lahko najdete v muslimanskih zgodovinskih knjigah, umetnosti in literaturi. Izvira iz grške besede " Mauros " [2], kar pomeni "temnopolt ali črn".

Nato je beseda v latinščini postala Mauri (množina besede Mauro), ki se je nato v različnih evropskih jezikih, vključno z angleščino, prevedla v "Moors".

Ta izraz se je sprva uporabljal za pripadnike berberskih plemen, ki so živeli v afriški regiji, imenovani Mauretanija, danes znani kot severna Afrika. Izraz Mauri se je uporabljal tudi za Berbere in Arabce, ki so živeli na obalnih območjih severozahodne Afrike v latinskem srednjem veku.

Pomembno je poudariti, da Mavri niso samoopredeljeno ali ločeno ljudstvo in da izraz nikoli ni imel prave etnološke vrednosti [3]. Zanimivo je, da so Portugalci v kolonialni dobi muslimane, ki so živeli v jugovzhodni Aziji, začeli imenovati "indijski Mavri" in "cejlonski Mavri" [4].

cantigas de santa maria, Javna domena, via Wikimedia Commons

Mavri na Iberskem polotoku

Leta 711 n. št. so severnoafriški Mavri pod poveljstvom Tarika ibn Zijada vodili muslimansko osvajanje Iberskega polotoka, ki je v muslimanski literaturi znan kot Al-Andalus. To je bilo veliko območje, ki je obsegalo večji del Septimanije ter današnjo Portugalsko in Španijo.

Islamska oblast se je na Iberskem polotoku uveljavila do leta 718 n. št., v to regijo pa so se iz severne Afrike začeli seliti številni Mavri. V nekaj desetletjih je muslimanska Iberija ustvarila neodvisno državo in se odcepila od preostalega islamskega sveta.

Prebivalci te regije so zato pod vplivom Evrope razvili edinstveno kulturo, ki se je zelo razlikovala od kulture Bližnjega vzhoda.

To je bil začetek dolgotrajnega muslimanskega obdobja, ki je na Iberskem polotoku vladalo skoraj 800 let ter močno vplivalo na portugalsko in špansko kulturo.

Dosežki in napredki mavrske Španije

Mavri so še naprej napredovali in leta 827 zasedli Sicilijo in Mazaro, kar jim je omogočilo razvoj pristanišča in utrditev preostalega dela otoka.

V tem času je bilo 99 odstotkov prebivalstva krščanske Evrope nepismenih [5], vendar so muslimani v mavrski Španiji poskrbeli za splošno izobraževanje.

Celotna Evropa je takrat imela le dve univerzi, medtem ko so jih Mavri imeli 17, ki so se nahajale v različnih regijah, med drugim v Toledu, Sevilli, Malagi, Juenlu, Granadi, Kordovi in Almeriji.

Poleg tega so ustanovili več kot 70 javnih knjižnic, česar v Evropi ni bilo.

Mavri so kljub številnim vojnam več stoletij ohranili nadzor nad Iberskim polotokom. Za popolnitev celotne regije so uporabili preprost islamski davčni sistem. Vsi kristjani in Judje na Iberskem polotoku so morali plačevati davek, da so lahko mirno prakticirali svojo vero.

Judom, kristjanom in muslimanom je omogočila, da so stoletja živeli v miru in sožitju, Mavrom pa je omogočila tudi vpliv na španske kristjane. Ti so začeli mavrsko kulturo imeti za eksotično in začeli nositi muslimanska oblačila [6].

Tudi muslimanski svet v tistem obdobju je razvijal znanost na različnih področjih, kot so algebra, fizika in kemija. Algebrski številski sistem in algebro, ki se uporabljata v sodobnem zahodnem svetu, je začel razvijati muslimanski znanstvenik Muhammad ibn Musa al-Khwarizmi [7].

Padec mavrske Španije

Mavri so na Iberskem polotoku vladali skoraj 800 let, vendar so zaradi kulturnih in verskih razlik prišlo do spora z evropskimi krščanskimi kraljestvi. Ta spor je znan kot rekonkvista [8].

Mavri so bili leta 1224 izgnani s Sicilije v naselbino Lucera, ki so jo leta 1300 uničili belski evropski kristjani.

Kasneje, leta 1492, se je s padcem Granade končala muslimanska vladavina v Španiji. Številne muslimanske skupnosti so še vedno ostale v Španiji, vendar so bile leta 1609 izgnane iz regije.

Muslimani niso bili edini, ki so trpeli zaradi rekonkviste. težave so imeli tudi Judje, ki so živeli v muslimanski Španiji. Iberski polotok je bil namreč edina regija v celotni zahodni Evropi, kjer so Judje lahko mirno živeli.

Judovska učenost je cvetela skupaj z mavrskimi učenjaki in znanstveniki. Znana je tudi kot zlata doba judovske učenosti.

Francisco Pradilla y Ortiz, javna domena, prek Wikimedia Commons

Stališče Mavrov po padcu Granade

Potem ko so leta 1492 n. št. krščanska kraljestva v Španiji premagala Mavre, so se morali mnogi od njih spreobrniti v krščanstvo ali pa so bili preganjani. Tisti, ki so se spreobrnili v krščanstvo, so bili znani kot Moriscos.

Moriski so se še naprej soočali z diskriminacijo in preganjanjem, na začetku 17. stoletja pa so jih veliko izgnali iz Španije. Do takrat je moriskansko prebivalstvo v Španiji večinoma izginilo zaradi spreobrnitve, izgona ali prostovoljne migracije.

Nekateri Mavri, ki jim je uspelo pobegniti iz Španije, so se naselili v drugih delih muslimanskega sveta, na primer v severni Afriki in Otomanskem cesarstvu. Drugi so morda ostali v Španiji, vendar so španske oblasti njihovo kulturo in način življenja v veliki meri zatrle.

Zadnje besede

Mavri, ki so izvirali iz regije Magreb v Severni Afriki, so bili predvsem potomci Arabcev in Berberov, ki so se priselili v to regijo in sprejeli islam.

V 7. in 8. stoletju so Mavri v regiji ustanovili več močnih muslimanskih držav, ki so bile znane po svoji napredni kulturi in učenosti ter so imele pomembno vlogo v zgodovini Severne Afrike in Evrope.

Kljub temu da so njihove države propadle, so v regijah, ki so jim vladale, pustile trajno dediščino.